Back to top

Fake for Real

Zgodovina ponarejanja in poneverjanja

(OKTOBER 2020 - OKTOBER 2021)

V vsakdanjem življenju je vabljivo vse, kar diši po senzaciji, veličastnem ali nadnaravnem, saj lahko tako uidemo običajnemu. Vendar je igra prevar zabavna le, če v njej zavestno sodelujemo. Kadar smo žrtev načrtne prevare, smo v mnogih pogledih poraženci, saj izgubimo denar, verodostojnost, integriteto ali celo življenje.

Še nikoli doslej se nismo srečevali s takim obsegom (dez)informacij, vendar to ni nov pojav. Iz zgodovine poznamo nešteto primerov, ko so ponaredke prikazovali kot originale. Lik trojanskega konja, ki je mitološki arhetip prevare, simbolično povezuje antično zgodovino z zelo sodobnimi težavami v svetu, kjer prevladuje internet.

Na podlagi preteklih izkušenj lahko pripravimo načrt za naprej: načrt, s pomočjo katerega se bomo sprehodili po svetu fantastičnega in potvorjenega, kadar koli bomo želeli, a z načrtom za izhod, ko se bomo pripravljeni vrniti v resničnost.

OBLAST IN MOLITEV

Kdaj je oblast legitimna? Politika in religija se že od nekdaj medsebojno podpirata v zahtevi po oblasti in legitimnosti. Rimski cesar je postal bog; papež je imel posvetno oblast, z relikvijami svetnikov se je povečal ugled svetih krajev. Cesarjevi dosežki so bili brez madeža, papeževi papirji povsem urejeni, fizična navzočnost mogočnega svetnika – prelepo, da bi bilo resnično. Na srečo nam ni treba ponavljati pristranskih pričevanj iz preteklosti, kajti pogumni in radovedni so nam razkrili dejstva.

KAKO RAZUMETI SVET

Z izumom tiska je svet stopil v novo dobo, informacije pa so bile nenadoma na voljo v dotlej nepredstavljivem obsegu. Vendar več informacij ne pomeni nujno, da so tudi bolj točne. Iskalci slave in sreče so bili pripravljeni širiti lažne informacije ljudem, ki so hlepeli po najnovejših odkritjih. Namerne ponaredke najdemo celo v zgodovini znanstvenih odkritij. Možnost, da se kaj izkaže za napačno, ne pomeni napake v znanstveni metodi, ampak njeno značilnost, po čemer se znanost naravno razlikuje od drugih sistemov, ki razlagajo svet.

POVEZOVATI IN DELITI

Ponaredki so bili v 18. in 19. stoletju mogočno orodje za ustvarjanje etnične in nacionalne identitete. Nacionalna gibanja po vsej Evropi so se krepila z „domoljubnimi“ ponaredki, združenimi s pristnimi zgodovinskimi odkritji. Nastanek sodobnih narodov je zahteval skupno zgodovino, a tudi skupne sovražnike. Za obsodbo grešnih kozlov družbe so uporabljali ponarejene dokumente, teorije o zaroti in sodne zmote, vse z uničujočimi in dolgotrajnimi posledicami.

VOJNA

Misel neznanega avtorja opisuje resnico kot prvo žrtev vojne. Vojna je zagotovo čas, ko se vojskujoče strani zatečejo k ponaredkom in prevaram. V drugi svetovni vojni je vsa Evropa postala bojišče, zato je odločitev, komu sploh zaupati, imela daljnosežne posledice. Ugotavljanje dejstev o zločinih, ki so jih prikrivali totalitarni režimi, je postalo naloga še za cela desetletja potem.

PONAREDKI IN DOBIČEK

Eden glavnih razlogov za ponarejanje je bila skozi vso zgodovino želja po dobičku. Umetniška dela, luksuzni izdelki, vsakdanje potrošniško blago in denar se ponarejajo iz finančnih koristi. Osrednji sestavni del sodobne globalizirane potrošniške družbe pa je postalo ponarejanje statusno najbolj zaželenih stvari, pa naj bo to slika starega nizozemskega mojstra ali torbica Louisa Vuittona. Hkrati ponaredki razkrivajo nenasitno željo po „več, ceneje in novejše“, kar je pokazal tudi eksperiment in dokumentarec Češke sanje.

KAJ PRIDE ZA RESNICO?

Izraz „postfaktična družba“ opisuje kulturo, kjer javno mnenje namesto dejstev oblikujejo čustva in osebno prepričanje. Njen najvidnejši simptom so pogosto lažne novice.

Vendar lažne novice niso značilne samo za sodobni čas ali kako določeno obdobje. Posebnost našega sveta je, da sodobna komunikacijska sredstva, zlasti internet, omogočajo njihovo hitro širjenje po svetu. Zaradi obilja informacij iz brezštevilnih virov je pogosto težko ugotoviti, kaj je res in kateri vir je zanesljiv.

Na srečo obstajajo načini za reševanje tega izziva: Pri ločevanju dejstev od izmišljotin in krmarjenju skozi zapleteno stvarnost so nam lahko v pomoč kritično razmišljanje, ko se vprašamo po prvih vtisih, poznavanje lastnih predsodkov in presojanje verodostojnosti vira.