Nemirna mladost
Odraščanje v evropi od leta 1945 do danes
(RAZSTAVA ZAKLJUČENA 2020)
V zadnjih 70 letih so mladi v Evropi sprva samo doživljali in spremljali zgodovino okoli sebe, nato pa so jo začeli soustvarjati. V tej razstavi so predstavljene štiri generacije mladih, ki so odrasli v odločilnih trenutkih evropske zgodovine – v poznih štiridesetih, šestdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja in po prelomu tisočletja. Pobliže si pogledamo njihove najpomembnejše izkušnje: od izobraževanja do zaposlitve, od oblikovanja osebne identitete do iskanja ljubezni.
Vse te izkušnje so namreč neizogibno sooblikovale tedanja politika, družba, kultura in gospodarske razmere v tistem času. Mladost v premožni in svobodni družbi je gotovo precej drugačna, kot če te izoblikujeta revščina ali politično zatiranje.
Mladi po vsej Evropi so se želeli odmakniti od vrednot svojih staršev in se izkazati kot samostojna generacija – „moja generacija“. Oblikovali so torej lastno kulturo in lastne vrednote – take, za katere so se bili pripravljeni boriti in celo umreti.
In čeprav v razstavi prikazujemo mlade, ni namenjena samo njim. Nekoč smo bili vsi mladi, in čeprav mladost zbeži, je nikoli ne pozabiš.
Videogalerija 1 – zgodbe eksponatov
Eksponat je Hiši evropske zgodovine podarila nizozemska sekcija pri združenju AIDS Memorial Quilt Project.
Slika je vredna tisoč besed. Odkrijte, kako je nizozemski vojak Flip Peeters z nazornimi ilustracijami v pismih in svojem dnevniku predstavil svoje izkušnje v kolonialni vojni proti indonezijski neodvisnosti (1948–50). Dnevnik je bil razstavljen na začasni razstavi Nemirna mladost.
Juan Busquets se je pri enaindvajsetih letih pridružil španskim makijevcem, oboroženim upornikom proti režimu generala Franca. Predstavlja nam zgodbo ročno narejene glasbene skrinjice, ki jo je posodil za začasno razstavo Nemirna mladost.
Postavljanje začasne razstave Nemirna mladost, v kateri so prikazane štiri generacije mladih, ki so zoreli v odločilnih trenutkih evropske zgodovine: v poznih štiridesetih, šestdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja in po prelomu tisočletja.
Videogalerija 2 – zgodbe eksponatov
Intervju s Terje Toomistu, zasebno zbirateljico in raziskovalko
Mladi Evropejci so podarili nekaj predmetov z demonstracij proti podnebnim spremembam, med drugim kopijo govora Grete Thunberg, transparente in obleko iz plastične juhe. Razstavljeni so na posebnem oddelku, povezanem z začasno razstavo Nemirna mladost.
Na fotografijah Olivie Heussler odkrijte, kako so mladi v Zürichu sodelovali na demonstracijah v 80-ih letih 20. stoletja. Izbor fotografij je na ogled na začasni razstavi Nemirna mladost na oddelku Med obupom in upanjem.
V zadnjih 70 letih so mladi v Evropi sprva samo doživljali in spremljali zgodovino okoli sebe, nato pa so jo začeli soustvarjati. V promocijskem videu si oglejte štiri izseke z razstave.
Tiha generacija Evrope?
Druga svetovna vojna je hudo prizadela mlade in njihove družine. Najožji družinski člani so bili izgubljeni ali ločeni drug od drugega, infrastruktura vsakdanjega življenja pa je bila porušena. Navkljub pomanjkanju so mladi nadaljevali svoje življenje. Poročne obleke iz padalske svile in poročne torte iz kartona simbolizirajo prizadevanja za ustvarjanje občutka stabilnosti in normalnosti.
Žal konec vojne ni v vseh primerih pomenil konec nasilja in mir za vse. V številnih državah so se nadaljevali boji v obliki vojn in gibanj opozicije. Mladi so bili znova žrtve nasilja in hudih kazni, namesto da bi uživali dolgo željeno svobodo. V novo ustanovljenih komunističnih režimih v vzhodni Evropi so bili mladi vključeni v številna miroljubna in oborožena uporniška gibanja.
Med nenadnim napadom je nosil žago na svojem hrbtu. Kokk je bil ustreljen, vendar je žaga zaustavila kroglo, zato je bil nepoškodovan. Vendar je bil leta 1949 izgnan v Sibirijo, kjer je umrl.
Takoj po vojni v Evropi še ni obstajala posebna mladinska kultura. Vendar so nove mladinske kulture pod vplivom Amerike pritegnile številne mlade Evropejce, ki so želeli izraziti svojo individualnost in nasprotovati družbenim normam. V skoraj vseh državah so se pojavile različne podkulture: Teddy Boys in Rockers v Združenem kraljestvu, Blousons noirs v Franciji, Teppisti v Italiji, Nozem na Nizozemskem, Halbstarken v Nemčiji, Bikinarze na Poljskem, Jampecok na Madžarskem, Malagambisti v Romuniji, Potápkas ali Páseks na Češkoslovaškem in Stiljagi v Sovjetski zvezi.
Oblasti na vzhodu in zahodu so bile zaskrbljene zaradi vzpona mladinskih podkultur. Vlada in policija sta jih vse pogosteje obravnavali kot huligane in mladoletne prestopnike in jih nadlegovali zaradi njihovega videza.
Mladi in gibanja mladih v Evropi so izražali željo po miru, ki bi bil uresničljiv le, če bi delovali prek nacionalnih meja. Mladi so bili upodobljeni kot lepi, močni in – s simboli miru – mednarodno združeni v boju za svobodo. Mednarodna mladinska taborišča in srečanja mladih so bila organizirana po vsej Evropi kot sredstvo za povojno spravo.
Hladna vojna je spremenila te razmere, saj je sovjetska nadvlada zajela Vzhodno Evropo, jo izolirala inr ovirala širšo mednarodno izmenjavo. Mladi so postali ključno orožje v propagandni vojni med vzhodom in zahodom.
Generacijska revolucija
Glasba in moda v 1960. letih
Moda, ki odraža socialne spremembe v 1960. letih prejšnjega stoletja
Vjatka VP150, sovjetski moped
Rjavi jopič iz semiša, ki ga je leta 1963 nosil John Lennon (1940–1980) med snemanjem With the Beatles
Med obupom in upanjem
Visoka brezposelnost mladih je povzročila, da so ostali dlje časa vključeni v izobraževanje in odložili odločitev o ustalitvi. Nezadovoljstvo se je povečalo tudi v Vzhodni Evropi, kjer so mladi imeli le malo možnosti za napredovanje v propadajočem komunizmu. V glasbi mladih se je pojavil skupni refren „No Future“ (Brez prihodnosti). Gospodarska, kulturna in politična stagnacija sta spodbudila nove žanre in subkulture. Punk je bil na primer usmerjen v šokiranje in žaljenje ter kritiko sodobne družbe in življenjskega sloga po vsej Evropi.
V letih 1980/81 so izbruhnili ulični protesti, zasedbe praznih stavb in nasilni spopadi s policijo. Mladi so bili nezadovoljni s sistemom, vendar niso mogli najti druge možnosti.
Brezposelnost ter rasna in verska trenja so tudi privedli do krvavih spopadov, v katere so bili pogosto vključeni mladi.
Na vzhodu so bili mladi bolj zaskrbljeni zaradi miru, svobode in človekovih pravic. Postali so ključni akterji gibanja za reformo in samostojnost.
Do začetka 1980-ih let se je zdelo, da se bodo uresničile spremembe, ki jih je obljubljala spolna revolucija. Kontracepcija je bila vse pogosteje na voljo, ženske pa so pridobile večji nadzor nad odločitvami v zvezi s svojim telesom. Mladi Evropejci so imeli spolne odnose bolj zgodaj in pred sklenitvijo zakonske zveze. Naključne spolne odnose so mladi moški in mlade ženske lažje sprejemali. Homoseksualnost je postala bolj prepoznavna. Spolna razmerja se niso štela za zapletena. Vendar je pojav AIDSA korenito spremenil življenja in odnos do spolnosti.
Mladi mestni profesionalci – yuppies – so bili „zmagovalci“ gospodarskega vzpona v 1980. letih in so izkazovali svoj uspeh na vseh področjih življenja. Glasbeni videospoti, hipervizualni in komercialni, so izpostavljali vse večji mednarodni značaj in poudarek na osebnem videzu v mladinski kulturi. Do začetka 1990. let je mobilnost na področju izobraževanja in zaposlovanja skupaj z rastjo življenjskega standarda in razpustitvijo politične delitve ustvarila podobo evropske mladine, ki je bila svetovljanska in odprtih nazorov.
Generacija „jaz“?
Obdobje „2000“ #del „protesti“
Polnilnik za telefon Biootech