Back to top

NARAŠČAJOČA NEGOTOVOST

Svetovna recesija in visoke cene energentov – v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja se gospodarski razcvet povojne Evrope nenadoma ustavi. Nova družbena gibanja nasprotujejo obstoječi politični ureditvi.

V tem gospodarsko in socialno nemirnem obdobju Evropska skupnost še naprej gradi skupni trg. Grčija, Portugalska in Španija postanejo nove članice Skupnosti – potem ko so se osvobodile okov diktatorskih režimov.

V komunističnih državah, obremenjenih s strukturnimi problemi, se začne obdobje zatona in leta 1989, dvesto let po francoski revoluciji, se ti režimi v večinoma mirnih revolucijah zlomijo.

S koncem hladne vojne je v Evropi nastopila priložnost postopnega združevanja in tesnejšega sodelovanja. V nekdanjih komunističnih državah se je začel proces pridružitve Evropski uniji in število njenih držav članic se je podvojilo. Države so opuščale vse več svojih pristojnosti, da bi dosegle naddržavno učinkovitost.

Finančna in evrska kriza leta 2008 je pokazala, kako tesno povezana je Evropska unija, težave pa so razkrile tudi njene šibke točke. Z njimi je na preizkusu evropska solidarnost.

Entrance to fifth floor - Shattering Certainties

KONEC RAZCVETA

Leta 1973 je cena nafte poskočila, saj so arabske države, članice Organizacije držav izvoznic nafte (OPEC), početverile svoje cene. To je sprožilo svetovno energetsko krizo in recesijo ter ustavilo razcvet Evrope.

Zahodnoevropska vera v neskončno rast se je razblinila. Tradicionalne panoge, kot sta jeklarstvo in rudarstvo, so začele nazadovati, obenem pa so se pojavili novi tehnološki in gospodarski sektorji. Nizka rast, inflacija in množična brezposelnost so postale kruta realnost v zahodnih državah.

DEMOKRATIZACIJA ZAHODNE EVROPE

Nova generacija, ki so jo navdihnila študentska gibanja s konca šestdesetih let prejšnjega stoletja, si je želela sprememb in se je bila pripravljena za njih boriti. Naveličana je bila starih odnosov in načinov dela, ki so bili v veljavi že desetletja. Zahtevala je več pravic za posameznika in več možnosti za sodelovanje v politiki.

V letih 1974 in 1975 so propadle diktature v Grčiji, Španiji in na Portugalskem. Čeprav je bil razvoj dogodkov v teh državah različen, pa so se vse tri na poti do demokracije soočale s politično nestabilnostjo, gospodarsko krizo in bolečo zgodovinsko zapuščino. Vse tri so kasneje prišle pod okrilje Evropske skupnosti.

KOMUNIZEM POD PRITISKOM

Protislovja med komunistično propagando in stvarnostjo, ki so jo ljudje vsak dan doživljali, so postajala v sedemdesetih in osemdesetih letih vse očitnejša. Namesto nekdanje hitre rasti je gospodarstvo začelo stagnirati, države pa so hromili dolgovi.

Konec osemdesetih let prejšnjega stoletja je prebivalstvo teh držav doživljalo nepopisno nezadovoljstvo in stisko: primanjkovalo je hrane, vladala sta nenehen nadzor in cenzura, potovanje iz komunističnega bloka je bilo omejeno ali celo prepovedano. To nezadovoljstvo je pripomoglo k padcu komunizma leta 1989.

MEJNIKI EVROPSKEGA POVEZOVANJA II

Med zahodnim in vzhodnim blokom je prišlo do otoplitve odnosov. Leta 1975 se je na Konferenci za varnost in sodelovanje v Evropi v Helsinkih na Finskem srečalo 35 držav, med njimi ZDA in Sovjetska zveza.

Leto 1979 – zgodovinski dogodek krepitve demokracije v Evropi, ko se državljani držav članic udeležijo prvih neposrednih volitev v Evropski parlament. To pomembno skupščino odslej ne izbirajo več nacionalni parlamenti,  temveč postane prva mednarodna institucija, ki je neposredno voljena na splošnih volitvah.

Kaj je enotni trg? To je skupen gospodarski prostor, kjer je pretok oseb, denarja, blaga in storitev prost. Evropski enotni trg je eden od glavnih ciljev Evropske skupnosti že od njene ustanovitve.

NOVE MEJE V EVROPI

Zemljevid Evrope se je znova spremenil po letu 1989, ko so se začele oblikovati nove države, stare meje pa so bile na novo začrtane.

Leta 1990 se je po mirni poti in pod mednarodnim nadzorom ponovno združila Nemčija. Drugače je bilo v nekdanji Jugoslaviji, kjer so etnične, verske in kulturne razlike pripeljale do krutih državljanskih vojn in etničnega čiščenja.

MEJNIKI EVROPSKEGA POVEZOVANJA III

Če je Evropejcem to všeč ali ne, postajajo njihovi načini življenja čedalje bolj podobni, čeprav so raznolike kulturne identitete še zelo žive... Odprte meje, večja mobilnost, boljše prometne povezave, skupni zakoni in enotna valuta vsi pripomorejo k temu, kar bi lahko imenovali evropeizacija.

Evropska unija je danes politično združena bolj kot kdajkoli prej, a je še vedno notranje zelo raznolika. Kaj bo prinesla prihodnost? Se bo Evropa še naprej združevala? Ali se bo ponovno razdelila? Ali bo njeno izvorno prepričanje v mir in štiri svoboščine prestalo preizkus časa?

SKUPNI IN RAZDELJENI EVROPSKI SPOMIN

Po zatonu komunizma se je v zadnjih 25 letih v Evropi veliko spremenilo. Odprtje arhivov in dokumentov, ki so bili v preteklosti tajni, je razkrilo izkušnje in spomine zatiranih ljudi. To je prineslo korenite spremembe v interpretaciji zgodovine.

V procesu spominjanja ali pozabljanja so postali sporni javni spomeniki, obeležja, imena ulic, muzeji in celo šolski učbeniki. Vprašanje „Kaj je evropski spomin?“ dobiva nov pomen.