POHVALE IN KRITIKE
Zdaj pa ste na vrsti vi! Tu štejejo vaša stališča. Kaj je Evropa? Zakaj se počutite Evropejca oziroma Evropejko? Kaj je naša evropska dediščina? Če ne prihajate iz Evrope – kakšen je vaš pogled na Evropo in Evropejce?
Kakšna je vrednost naših spominov? Spomin na preteklost je za nas pomemben, saj nas povezuje – in včasih tudi ločuje. Preučevanje zgodovine in razumevanje naše evropske dediščine sta bistvena za razumevanje naše preteklosti, sedanjosti in prihodnosti.
EVROPA OD ZUNAJ
Kako na Evropo gledajo od zunaj? Tukaj razstavljeni predmeti prihajajo iz muzejev po vsem svetu in nam ponujajo vpogled v to, kako Evropo in Evropejce dojemajo druge kulture. V prvih stikih z Evropejci je prevladovala neopredeljena radovednost. A to dojemanje se je spremenilo, ko so evropske države svojo nadvlado nad večjim delom sveta vse bolj uveljavljale s kolonializmom, ki ga je spremljalo zatiranje, suženjstvo in izkoriščanje. Kljub temu so Evropo nekateri idealizirali kot celino izborne kulture in univerzalnih vrednot, ki so dediščina njene antične preteklosti.
Več vodilnih evropskih držav je ustanovilo podjetja za trgovanje z deželami daljnega vzhoda. V 17. stoletju je bila med njimi najpomembnejša Nizozemska vzhodnoindijska družba.
Stike med Evropo in Afriko v času med 16. in 18. stoletjem je zaznamovala trgovina s sužnji. Zelo zgovorne so zgodnje afriške upodobitve portugalskih trgovcev in mornarjev. Na plošči je upodobljen Portugalec z manilami – zapestnicami, ki so postale standardno plačilno sredstvo pri trgovanju s sužnji.
V 19. stoletju so se bogati Američani odpravljali na veliko popotovanje po Evropi. Antične ruševine, renesančne umetnine in romantične pokrajine so oblikovale njihovo domišljijsko predstavo o tej celini. Na svoji poti so naročali ali pošiljali domov posebne spominke, med katerimi so bili tudi izjemno dovršeni ali precej veliki predmeti.
POHVALE IN KRITIKE
Evropska unija je leta 2012 prejela Nobelovo nagrado za mir za svoj prispevek k spodbujanju miru in sprave ter demokracije in človekovih pravic v več kot šestih preteklih desetletjih. A zaradi skrajne gospodarske stiske milijonov državljanov Unije so se ob tem dvignile kritike protestnikov, ki so podvomili v njeno prihodnjo vlogo.
Nagrado so 10. decembra 2012 na uradni slovesnosti v Oslu sprejeli trije predsedniki EU. Da so državni voditelji in predsedniki vlade držav, ki so bile več stoletij sovražnice, skupaj prejeli nagrado, je bilo močno simbolno dejanje.
Pred Evropsko unijo so negotovi časi, saj se sooča tako z notranjimi težavami kot s težavami na mejah. Ali se bodo države Evropske unije še zbližale ali bo, nasprotno, nekdanjo moč spet pridobila nacionalna država? Ali se lahko Evropska unija še razširi? Ali so njene meje dokončne ali se bodo še naprej spreminjale?
Kriza državnega dolga, posledice spornih varčevalnih ukrepov in reševanje z javnimi sredstvi so Evropsko unijo privedli do ene najhujših dilem od njene ustanovitve. S temi ukrepi so poskušali zaščititi monetarno unijo zelo različnih nacionalnih gospodarstev, grška kriza leta 2015 pa je skoraj privedla do razpada evrskega območja.
BRUSELJ: PRESTOLNICA, KI SE SPREMINJA
Bruselj ni bil nikoli predviden za prestolnico Evrope ter je to postal precej po naključju in ne po kakšnem načrtu. Danes je štirikratna prestolnica: je glavno mesto Evrope, Belgije, Flandrije in Bruseljske regije.
Bruselj je majhno svetovno mesto v tranziciji, ki se s svojo evropsko usodo spoprijema ustvarjalno.