Behind the Poster: The “Mail Art” Movement

Hiša evropske zgodovine je ob dnevu parka Leopold 10. septembra 2022 organizirala vodene oglede občasne razstave Ko zidovi spregovorijo, pod vodstvom umetnikov iz Ukrajine, Romunije in Slovenije, ki so sodelovali pri ustvarjanju umetniških del. Preberite zgodbo o plakatu, ki jo pripoveduje

Iosif Király, vizualni umetnik, arhitekt in pedagog, Bukarešta, Romunija

Poštno umetnost njeni zagovorniki obravnavajo kot najbolj demokratično obliko umetnosti, saj po besedah nekaterih med njimi temelji na najbolj demokratični instituciji: pošti. Izhodišče je preprosto načelo, da lahko vsakdo z dostopom do poštnih storitev postane poštni umetnik, za vse dejavnosti znotraj mreže pa veljajo naslednja pravila: cenzure ni, vsa dela se razstavijo in poslana dela se ne vračajo. Vsak udeleženec prejme publikacijo ali seznam vseh sodelujočih (imena in naslove), kjer lahko izbere nove sodelavce ali pritegne pozornost drugih, ki bi želeli sodelovati z njim pri prihodnjih projektih. Poleg tega poštne umetnine ali arhivi niso za komercialno uporabo.

V svetu sodobne umetnosti morajo vrednost umetnine potrditi kritiki, kustosi, galeristi in zbiratelji, nato pa prestaja preizkus časa. V svetu poštne umetnosti jo potrdijo le poštni delavci. Gre za duchampov izziv, ki sta ga svetu zastavila Ray Johnson, umetnik gibanja Fluxus, in njegova korespondenčna šola v New Yorku .

Mreža je začela dobivati jasnejšo obliko že v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, razcvet pa je dosegla v osemdesetih letih. Približno ob istem času je v njenem okviru začelo delovati nekaj romunskih umetnikov, večinoma iz moje generacije. Miselnost poštne umetnosti se je osredotočala na komunikacijo, svobodno izmenjavo umetniških idej, preseganje kulturnih meja, svobodo in raziskovanje socialnih tabujev, skratka na vse, česar se je komunistični režim v Romuniji (in totalitarni režimi na splošno) najbolj bal.

Zato je bila dejavnost udeležencev v mreži poštne umetnosti predmet nadzora in cenzure. Proti koncu osemdesetih let prejšnjega stoletja je bila skoraj povsem zatrta. Nikoli nisem bil prepričan, da bodo moja sporočila prispela na cilj, prav tako ne, ali bodo vsa meni poslana sporočila dejansko prispela.

Ko zdaj pomislim na 80. leta prejšnjega stoletja, mi ni prijetno, a se mi zdi podvig poštne umetnosti vedno izrazitejša prelomna točka, ki jo kljub vse večji časovni oddaljenosti čutim vedno bliže.

Avtorstvo podobe na pismu: Mail-art, Radu Igaszag, (roj. 1953), Romunija