Naši novi junaki: zdravstveni delavci
Zdravstveni delavci so že od začetka pandemije covida-19 v prvih bojnih vrstah. V bolnišnicah, pa tudi drugod v dejavnostih nege in oskrbe so mnogi svojo službo zaradi nezadostne zaščitne opreme plačali z življenjem.
Poklon junakom
Mediji, oblasti in državljani zato pozdravljajo medicinske sestre, zdravnike in druge zdravstvene delavce kot naše nove junake. Po Evropi so se množično razširili spletni posnetki ljudi, ki so jim vsak večer ob osmih ploskali z oken in balkonov. Spomin na ta odziv javnosti na koronavirus bo gotovo eden svetlejših.
Hvaležnosti pa nismo izkazovali samo z gestami. Veliko je bilo povsem praktičnih odzivov. Od tega, da so tako kuharski mojstri iz restavracij z Michelinovo zvezdico kot tudi običajni ljudje pripravljali obroke za zaposlene v bolnišnicah, pa do tega, da so posamezniki in podjetja na lastno pobudo začeli množično izdelovati medicinska zaščitna oblačila. Povsod je bilo videti sporočila simbolične podpore. V mestih in vaseh po vsej Evropi so bile izobešene zahvale zdravstvenim delavcem, z balkonov so viseli plakati in transparenti, na oknih pa so bile prilepljene otroške risbe.
Sestre in zdravniki so v teh težkih časih dobesedno postali naši novi superjunaki. Na Poljskem in v Italiji so jih upodobili na večjih javnih površinah, kar so nato posneli in objavili še različni mediji. V Romuniji se je neki agenciji za komuniciranje porodila zamisel, da bi jih po zgledu verske ikonografije prikazali kot svetnike in bogove (kar je zbudilo jezo nekaterih verskih voditeljev).
Strahovi
Vendar zdravstveni delavci za mnoge niso samo junaki ali svetniki, naleteli so tudi na strahove in nezaupanje. V več evropskih državah so mediji poročali, da so zdravstveni delavci doživljali diskriminacijo ali celo zavračanje, saj so se sosedje bali, da jih bodo okužili. Na srečo je bilo takih vesti manj in se večinoma izgubile med novimi in novimi zgodbami podpore in solidarnosti.
Protesti
Zdravstveni delavci so v različnih javnih akcijah sicer prejeli veliko pohval, a so po vsej Evropi tudi množično protestirali, ker so bili zaradi pomanjkljive zaščite močno izpostavljeni okužbi. Nemški zdravniki so se zgledovali po podobni akciji francoskega zdravnika in se dali posneti brez oblačil, s čimer so želeli opozoriti, da nimajo zaščite pred koronavirusom.
Oba protesta kažeta, da so nujno potrebne večje dolgoročne naložbe v javni sektor, zdravstvo pa je eden od njegovih temeljev. Velika socialna varnost in trden zdravstveni sistem sta bila med osrednjimi idejami povojne Evrope, vsaka država pa se je njunega uresničevanja lotila po svoje. Nekateri menijo, da je ploskanje ob osmih zvečer pohvalno, a ne smemo pozabiti, da so se sredstva za zdravstvo zadnja desetletja silovito krčila. Kdo bo naše zdravnike in sestre podpiral tudi potem, ko bo pandemije konec?
Image credit: “Reconocimiento” (recognition), drawing from the sketchbook “Brief graphic recovery of terms of frequent use during the Sars-Cov-2 epidemic” by Carmela del Casar Ximénez, Spain.
