Back to top

Od Bagdada do Bruslja: dolgo popotovanje do službe v Hiši evropske zgodovine

V Hiši evropske zgodovine obiskovalce sprejema zelo posebno mednarodno osebje. Uslužbenci prihajajo iz 34 držav in govorijo 27 različnih jezikov (eden jih govori celo sedem)! Preberite življenjsko zgodbo našega novega sodelavca Abasa

Rodil sem se in odraščal v Bagdadu v Iraku, tam sem tudi študiral angleški jezik in humanistiko. Leta 2011 sem začel delati kot prevajalec za ameriško vojsko in se julija istega leta preselil v Ankaro v Turčijo, kjer sem v nekem podjetju prevajal in se ukvarjal z vizumskimi vlogami. V Turčiji sem zaprosil za azil, a moja vloga po petih letih še vedno ni bila rešena. Tako sem se leta 2016 preselil v Belgijo, kjer sem dobil stalno prebivališče in začel iskati zaposlitev.

Pravzaprav sem iskal kakršno koli delo, kjer bi bil glavni delovni jezik angleščina. V javnem centru za socialne dejavnosti (Centre Public d’Action Sociale) sem se vpisal na začetni tečaj francoščine in v okviru tečaja s svojo skupino obiskal Parlamentarium. Opazil sem, da osebje z obiskovalci iz tujine govori angleško, in pomislil, da bi morda tam lahko delal. To sem omenil svoji učiteljici Élodie, ki je povprašala na recepciji in mi pomagala priti do elektronskega naslova agencije za zaposlovanje sprejemnega osebja.

Takoj sem poslal prošnjo, skupaj z življenjepisom in 15 priporočili iz ameriške vojske. Po nekaj razgovorih zdaj delam v Hiši evropske zgodovine.

Resnično priporočam obisk muzeja, zlasti tistim, ki ne prihajajo iz Evrope, saj bodo odkrili veliko stvari, ki se jih v šoli niso nikoli učili. Zelo me je na primer pretresla predstavitev Evrope v ruševinah v tretjem nadstropju. Tam smo priče smrti, uničevanju in stradanju, hkrati pa diktatorji, kot sta Stalin in Hitler, nekaznovano nadaljujejo svoje početje.

Delo me zelo veseli in upam, da je to začetek dolgoročne kariere v bruseljskem muzejskem okolju. Želim si le, da bi kmalu prišla k meni moja družina. Imam dve hčerki, Retadž in Lejlo, ki ju nisem videl že od novembra 2016.